Karate in zen

"Bolj kot tehnika in moč je pri osvajanju karateja pomemben duhovni element. Ta omogoča popolnoma svobodno gibanje in delovanje. V prizadevanju za pravilno mentalno stanje je zelo pomembna zenovska meditacija. [...] Z meditacijo premagamo čustva in svojim prirojenim sposobnostim damo prosto pot bolj kot kdajkoli prej. [...] Kdor želi hoditi po poti karateja, si ne more privoščiti, da bi zanemarjal zen in duhovno urjenje." - Masutatsu Oyama (1923 – 1994)


Pot tišine skozi brezmejnosti praznine

08.04.2018 | Rakov Škocjan, Slovenija

Pot se začne in konča tam, kjer se začne in konča krog. - Aleksander Seijitsu Kelšin

8. april 2018 smo preživeli v čudoviti dolini Rakov Škocjan, v prekrasnem naravnem okolju, ki leži v zaledju presihajočega Cerkniškega jezera. Ustavljali smo se na zanimivejših točkah in se posvetili naravnemu okolju primernim tehnikam za razvoj pozornosti, vadbi pravilne zbranosti in enosti z univerzumom na osnovi meditacije in širjenja Kija ter raziskovali nestalnost pojavov skozi kontemplacijo praznine.


Meditirali smo v zavetju kraške jame in na travniku ob reki Rak, vmes pa v tišini hodilipo čudovitem kraškem polju. Prisluhnili smo kratkim predstavitvam zen, theravadskega in tibetanskega budizma ter s kratko dihalno-energijsko vadbo zaključili pot.


Hvala udeležencem za čudovito nedeljo!


Na urjenju pri zenovskem mojstru Shodu Haradi Roshiju v samostanu Sogenji na Japonskem

Junij, julij 2017 | Japonska


Letošnje poletje smo bili na obisku in strogem urjenju pri rinzai zenovskem mojstru Shodu Haradi Roshiju, menihu, kaligrafu, piscu in opatu več stoletij starega templja Sōgen-ji v Okayami na Japonskem. Znan je kot učitelj učiteljev, saj k njemu na intenzivne zenovske treninge prihajajo mojstri različnih smeri z vsega sveta.

Mojster Taigen Shodo Harada, bolj znan kot Harada Roshi, se je leta 1940 rodil v zenovskem templju v Nari na Japonskem. Po zaključku visoke šole je odšel v tempelj Shofuku-ji v Kobeju. Tam je pri mojstru Mumonu Yamadi pričel svoj zenovski trening. Mojster Yamada ga je leta 1983 poslal v tempelj Sogen-ji v Okayami, da bi tam pomagal starejšemu opatu pri vzdrževanju templja in izvedbi zenovskih treningov. Harada Roshi je kot opat templja Sogen-ji aktiven zenovski učitelj po vsem svetu. Razen na Japonskem je zelo vpliven tudi v ZDA, Indiji in Evropi, kjer so tudi ustanovljene podružnice templja Sogen-ji.

Zenovski mojster Shodo Harada Roshi je za naš dojo izdelal kaligrafijo Katsu. Katsu je krik, ki v zen budizmu razkriva razsvetljeno stanje zenovskega mojstra in skuša spodbuditi začetek izkušnje razsvetljenega stanja učenca. V borilnih veščinah je to krik, ki spremlja kiai. Ta kaligrafija bo od zdaj zasedala mesto na čelu doja pri vadbi karateja in japonske joge.

Sabbe sattā sukhi hontu.

2016/2017 | Ljubljana, Slovenija

V okvir redne prakse pri Inštitutu 108 v programih za odrasle vključujemo teoretske segmente, s katerimi spoznavamo in utrjujemo zgodovino in vsebino pomembnih filozofskih temeljev veščin, ki jih gojimo.

Segment 'Kdo je Buda?' nam je osvežil nekaj zgodovinskih dejstev o življenju Siddharte Gautame in o nastanku budističnega nauka, ki je psihološka in filozofska osnova vsebin, ki so v ospredju naše prakse.


Segment 'Štiri plemenite resnice' je obravnaval jedro psihologije budističnega izročila, na kateri temelji vse drugo učenje. Obravnavali smo, v čem je osnovni 'problem' vseh bitij v tej pojavnosti, od kod izvira, in nakazali smer k resnični osvoboditvi uma.


Segment 'Plemenita osemčlena pot' nas je popeljal v obravnavo praktičnih nasvetov, po katerih nas pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilna dejanja, pravilen način življenja, pravilna vztrajnost, pravilna pozornost in pravilna zbranost vodijo na pot razvoja modrosti, etičnega obnašanja in mentalne discipline. Gre za pot sočutja, ki vodi k popolni osvoboditvi uma.


Segment 'Budizem skozi čas' je osvetlil osnovno zgodovino geografskega in vsebinskega razvoja budističnega nauka po Budovi smrti, nastanek osnovnih treh skupin budističnih šol, zaton v Indiji, razvoj v drugih azijskih deželah in današnjo razširjenost po svetu.


Segment 'Daoizem' nas je seznanil z osnovnimi zgodovinskimi domnevami o nastanku filozofskega daoizma na Kitajskem, z nekaterimi paralelami z budističnim naukom, z osnovami daoistične etike, promocijo zdravega načina življenja in vplivom na interpretacijo borilnih veščin kot orodje celostnega osebnostnega razvoja.


Segment 'Zen budizem' je skozi zgodovino od meniha Mahākāśyape, ki se je pri Budi nasmehnil ob subtilnem spoznanju, do Bodhidharme stoletja kasneje in mojstrih za njim pojasnil, zakaj to šolo danes razumemo kot vrnitev k avtentičnemu razumevanju Budovega učenja. Z razlago okoliščin nastanka v kitajskem prostoru in razširitvi v sosednje dežele in kasneje po svetu in ob osvetlitvi osnov zenovske filozofije smo se pogovarjali o zenovski praksi in kako ta poudarja izražanje razumevanja nauka in celostni osebnostni razvoj v vsaki misli, v vsaki besedi in v vsakem dejanju v dobro vseh bitij. Povsod in vedno, tukaj in zdaj. Zen.


Segment 'Zazen' je skozi teorijo in prakso obravnaval načine sedenja ter vzdrževanja pravilne telesne in mentalne drže pri sedečem (za) meditiranju (zen). V tradicijah, iz katerih črpamo vsebine, ki jih pri naši praksi obravnavamo, zazen predstavlja centralno "orodje" uvida realnosti, razvoja pozornosti in preseganja dualnosti. Vse, kar počnemo, izvira iz zazena in vse se v zazen vrne. Resen in predan praktikant, ki zanesljivo stopa po Poti sočutja in modrosti, redno vadi zazen; zato pojave razume vse pravilneje, vse bolj pravilna sta vsaka njegova misel in namen, pravilno govori, počne pravilne stvari in živi pravilen življenjski slog; na pravi način vztraja pri razvoju vrlin, je pravilno pozoren in na pravi način ohranja zbranost.


Daruma-sai (Bodhidharmov dan), 2016

Katarina, Aleksander, Nika in Helena v Daruma majicah

08.10.2016 | Rakov Škocjan, Slovenija

“Samo ena izmed milijona oseb doseže razsvetljenje brez učiteljeve pomoči.” - Bodhidharma

V Rakovem Škocjanu smo dan posvetili spominu na mojstra Bodhidharmo. Na krožni poti po krajinskem parku smo prebrali kar nekaj zanimivih zgodb, od katerih nekatere segajo daleč v staro Indijo, nekatere pa vse do sodobne Japonske.

Mnogi kitajski miti in legende govorijo o tem, da je Bodhidharma, zaskrbljen zaradi slabega fizičnega stanja shaolinskih menihov, poleg poučevanja meditacije te učil tudi tehnike za ohranjanje telesne kondicije. Pravijo, da je poučeval vrsto zunanjih vaj, imenovanih osemnajst arhatovih rok, in notranjo prakso, imenovano klasična metamorfoza tetiv (Sinew Metamorphosis Classic). Vadba, ki jo je Bodhidharma predal menihom, je v evoluciji skozi generacije in širjenje po svetu dobila različne oblike.

V Rakovem Škocjanu smo se tokrat posvetili formi, ki vključujejo vse tri glavne aspekte mojstrovega učenja: duh zena v vsakem gibu in s tem v vsakem dejanju, ohranjanje psihofizičnega zdravja ter samoobrambni aspekt.


Daruma-sai (Bodhidharmov dan), 2015

03.10.2015 | Rakov Škocjan, Slovenija

V Rakovem Škocjanu smo obdani z naravnimi lepotami krajinskega parka dan posvetili spominu na mojstra Bodhidharmo (japonsko Daruma), ki velja za legendarnega praočeta vsebin, s katerimi se ukvarjamo. 5. oktober naj bi bil dan njegovega rojstva. Na pohodu smo osvežili njegovo življenjsko zgodbo in nekatere legende, ki so nastale ob njej. Pogovarjali smo se o teoriji nauka mojstra Bodhidharme in o vsebinah, ki jih je poučeval: zen, ohranjanje zdravja in vitalnosti, krepitev uma in telesa z borilnimi veščinami.


Daruma-sai (Bodhidharmov dan), 2014

04. - 05.10.2014 | Pacug, Slovenija

V organizaciji Inštituta 108 je v začetku meseca oktobra 2014 potekal festivalski seminar Daruma-sai, ki ga je vodil Aleksander Kelšin. Dogodek smo posvetili spominu na mojstra Bodhidharmo (japonsko Daruma), ki velja za legendarnega praočeta vsebin, s katerimi se ukvarjamo. 5. oktober naj bi bil dan njegovega rojstva. V skladu s tem smo se na festivalskem seminarju ukvarjali s pestrimi vsebinami, ki jih je mojster Bodhidharma poučeval: zen, ohranjanje zdravja in vitalnosti, krepitev uma in telesa z borilnimi veščinami.

Teme, ki smo jih obravnavali, so nas vodile preko treh ravni urjenja: od notranjega (uchikō) preko energijskega (kikō) do zunanjega (sotokō). Notranje urjenje sta predstavljala enourni zazen (sedeča meditacija), ki smo ga začeli še pred sončnim vzhodom, ter nembutsu, meditacija usmerjanja mentalne pozornosti na lasnosti bude. Obe praksi ciljata na umiritev uma do te ravni, da bi lahko brez zamegljenosti in popačenosti pravilno odseval realnost. Usklajenost, mirnost in predanost praksi vseh udeležencev je bila tolikšna, da so nam bili Trije dragulji povsem na dosegu roke.

Energijsko urjenje je zastopala vadba 8-likovnega zaporedja Hachidan nishiki kikō, ki blagodejno vpliva na um in telo, na energijski pretok, ter z redno vadbo pomaga odpravljati marsikatero zdravstveno tegobo. Vaja temelji na evoluciji Bodhidharmovega učenja vaj za ohranjanje zdravja in vitalnosti in se je v dolgih stoletjih izoblikovala v različne stilske izvedbe. Naučili smo se enostavne, tekoče in vsem vadbenim predispozicijam primerne oblike.

Zunanje urjenje pa smo obravnavali skozi prizmo izometričnih vaj za krepitev telesa in vadbo borilnih spretnosti v Sanchin kumite. Kata Sanchin skupaj s Shime pa je s svojim širokim spektrom lastnosti in delovanja pokrivala segmente vseh treh področij urjenja: notranjega, energijskega in zunanjega.

Tekom mojstru Bodhidharmi posvečenega vikenda smo se seznanili tudi z osnovami psihologije budizma, zena in specifike učenja mojstra Bodhidharme. Imeli smo delavnico izdelave juzu, budističnih števnih kroglic, kjer so do izraza prišle tudi ročne spretnosti. Vsak v svojem ritmu si je izdelal venec sto osmih števnih kroglic, s katerimi si pomagamo pri meditacijski praksah.

Na sobotni večer smo si ogledali hong kongški film Mojster zena, ki opisuje življenje mojstra Bodhidharma, potovanje od Indije do Kitajske in osnovanje njegovega poučevanja v templju Shaolin. Vikend nam je popestril tudi izbor tradicionalnih indijskih, kitajskih in japonskih budističnih napevov ter nekaj moderne japonske glasbe.

Hvala tudi za vse okusne dobrote, ki ste jih udeleženke pripravile in prinesle s seboj. Ob tem nas je sicer malo zaneslo s srednje poti v smeri razvajanja okusov, pasovi od kimona so se tudi malo skrajšali, vendar bo z redno vadbo kmalu spet vse v redu. ;)

To je bil prvi Daruma-sai v organizaciji Inštituta 108. Glede na odzive udeležencev, ki so pokazali izredno zanimanje za tovrstno tematiko, se bomo v prihodnosti gotovo še srečevali s podobnimi vsebinami, vrsto urjenja in praznovanji.


Visoko nad visokim

5.10.2011 | Rakov Škocjan, Slovenija

V soboto, dne 15. oktobra 2011, smo se odpravili na pohodni trening v čudovito dolino Rakov Škocjan, ki leži v zaledju presihajočega Cerkniškega jezera, ob vznožju Javornikov. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi. Letni časi in nihanje vodne gladine potoka Rak skrbijo za celovito in očarljivo podobo pokrajine. Na poti smo spoznali številne kraške izvire, dva naravna mostova, udornice, jame in pestro rastlinstvo ob Raku. Ustavljali smo se na zanimivejših točkah in tam potrenirali nekaj vaj iz izbranih vadbenih vsebin.

Posvetili smo se naravnemu okolju primernim tehnikam za odpiranje zavesti, vadbi pravilne koncentracije in enosti z univerzumom na osnovi širjenja Kija. Raziskovali smo razliko med odprtostjo in zaprtostjo v doživljanju praktičnih situacij (samoobramba, stres, vsakdanji in manj vsakdanji zunanji dražljaji ...). Obdelali smo tudi kato Shihozuki yondan, ki nam je služila kot orodje gibalno-mentalne vadbe in raziskovanja omenjenih vsebin.

V globinah struge reke Rak, smo pod malim naravnim mostom prebrali zanimivo besedilo, katerega avtor je samuraj Tsunetomo Yamamoto. Besedilo je iz leta 1710, vendar je enako aktualno tudi za današnji čas.

Visoko nad visokim

Star, upokojen mečevalec je dejal: V življenju se na poti mojstrenja srečujemo s stopnjami.

Na najnižji stopnji znanja in spretnosti človek sebe in druge vidi kot pičle in nezadostne. Tako je zato, ker v tem trenutku obvlada zelo malo. Ni treba posebej poudarjati, da oseba na tej stopnji ni niti najmanj uporabna.

Na srednji stopnji je človek še vedno neuporaben, ampak se vsaj zaveda da on in ostali obvladajo zelo malo.

Na visoki stopnji ima človek že nekaj za pokazati in je ponosen na svoje dosežke. In prav tako je zadovoljen, ko ga hvalijo drugi. Ob neuspehih drugih je nejevoljen. Taka oseba je vsaj uporabna.

Na še višji stopnji se človek pretvarja, da ničesar ne ve in ne zna, čeprav tisti, ki ga obkrožajo, razumejo, da situacijo obvlada in v njej dominira. Večina ljudi nikoli ne bo zmogla onkraj te stopnje.

Onkraj te najvišje stopnje je namreč še en korak: STOPNJA POTI BREZ SLEDU. Če boš šel globlje in globlje po poti brez sledu, se ti bodo končno razkrivale neomajne skrivnosti. Od tu ne boš videl konca svojemu mojstrenju. In tu se resnično zaveš, kako pomanjkljiv si. In greš lahko samo naprej z namenom mojstrenja. Nadaljuješ brez ponosa in brez skromnosti.

Yagyu Munenori Tajima no Kami (Shogunov učitelj mečevanja) je nekoč dejal: "Nič ne vem o tem, kako premagati druge. Poznam samo način, kako premagovati samega sebe."

Tvoje življenje je nekaj, kar gradiš vsak dan. Prepričati se moraš, da si prekosil včerajšnji dan. In jutri moraš začutiti, da si prekosil današnjega. Na ta način tvojemu mojstrenju ne bo nikoli konca.



Tsunetomo Yamamoto, leta 1710